Vrednotenje uporabnosti
Vrednotenje je del razvoja uporabniškega vmesnika oz. ocena gotovega izdelka (ko gre za redizajn). Pri vrednotenju uporabljam različne tehnike, med katerimi sta najpomembnejši:
- Z ekspertnim pregledom poskušam ugotoviti, ali je model dovolj enostaven za uporabo.
- Če je potrebno, najamem ljudi za testiranje uporabnosti in jih opazujem med uporabo.
Odvisno od vrste projekta oz. naročila napišem bolj ali manj formalno poročilo o uporabnosti z naštetimi problemi, kjer bi lahko imel uporabnik težave, ter predloge mogočih rešitev.
Najpomembneje je, da se preverjanje opravlja pravočasno — v fazi planiranja projekta.
Ekspertni pregled
Podrobno pregledam obstoječ material: obstoječe spletno mesto ali verzijo programa, idejne skice, model novega prototipa na kakršnemkoli mediju.
Poskušam ugotoviti, kje bodo imeli uporabniki probleme pri uporabi:
- Ali sta bistvo vsebine in namen jasna?
- Ali vsebina zadovolji pričakovanja uporabnikov?
- Ali je potek pri izpolnjevanju naloge jasen in nedvoumen?
Vsaka dilema, ki se pri uporabi računalnika pojavi, zmoti našo zbranost pri opravljanju naloge. Motnje so lahko majhne, a če se nalagajo, nam jemljejo energijo, entuziazem in čas.
Rešitev mora biti nedvoumna glede:
- vizualnega oblikovanja informacij po pomembnosti,
- poimenovanj za hitro izbiranje med skeniranjem,
- konvencije delovanja in oblikovanja elementov (npr. jasno označevanje povezav od ostale "mrtve" vsebine.)
- Ali je navigacija razumljiva?
- Ali vhodna stran nudi vse pričakovane informacije, možnost iskanja, kredibilnost?
V 90 % obiskov je vhodna stran edina, ki si jo uporabnik na spletnem mestu ogleda. Da obiskovalca zvabi v notranjost, mora vhodna stran opravljati cel kup nalog, ki so med seboj usklajene:
- izražati identiteto spletnega mesta in njegovo poslanstvo,
- prikazovati hierarhijo spletnega mesta,
- nuditi možnost iskanja,
- oglaševati zanimive stvari, ponudbe, bližnjice,
- obveščati o novicah.
Poleg teh že samoumevnih standardov pa mora obiskovalcu še ponuditi:
- tisto kar išče,
- še kaj poleg tistega kar išče,
- kje naj začne,
- kredibilnost in zaupanje.
Zahtevna naloga. Še posebej, ker se na vhodni strani praviloma najbolj krešejo interesi vodstva, marketinga in inženirjev.
Testiranje uporabnosti
Pri pomembnih spletnih servisih, še posebej pa pri poslovnih programih, je redno preverjanje rešitev s testiranji uporabnosti ključnega pomena za dober izdelek.
Klasična testiranja uporabnosti se redko izvaja zaradi visokih stroškov. Sam uporabljam "ta hitre" oblike testiranja: v improviziranem laboratoriju in z malim številm uporabnikov se za minimalne stroške odkrije veliko večino uporabnostnih problemov. Pravočasno.
Če želite imeti dobre spletne strani, potem morate testirati
Ljudje smo različni. Stvari, ki se nam kot avtorjem strani zdijo očitne, novim obiskovalcem niso. Edini način, da preverimo delovanje, je testiranje.
100 % bolje je testirati enega uporabnika kot nobenega
Tudi najslabši test na napačnem uporabniku nam odkrije stvari, ki nam bodo pokazale kako izboljšati spletno mesto.
Zgodnje testiranje enega je bolje kot testiranje 50-ih uporabnikov na koncu
Če pripravljamo komplicirano testiranje, to traja. Več je vredno preprosto testiranje, opravljeno dovolj zgodaj, ko lahko probleme še enostavno odpravimo.
Razširjeno je mišljenje o prednosti spleta kot medija, ki ga je enostavno spreminjati. V resnici imajo spremembe na spletnem mestu po tem, ko je ta že v uporabi, precej velike posledice.
Izbira testnih uporabnikov ni tako zelo pomembna
Bolj kakor natančna izbira uporabnikov je pomembno zgodnje in redno testiranje.
Testiranje ne daje enostavnih rezultatov
Testiranje ne reši dileme v izbiri med rešitvijo A in rešitvijo B. Zagotovi nam nove informacije, na podlagi katerih se lažje in bolj zanesljivo odločimo za pravilno rešitev.
Testiranje je iterativen proces
Narediš model, ga testiraš, popraviš, potem ponovno testiraš. Zadnje testiranje vedno opravljajo uporabniki.
> Kako testiramo na hitro in brez denarja?
Najpogostejši argumenti PROTI testiranju so: nimamo denarja, nimamo časa, nimamo dovolj strokovnjakov, nimamo opreme, ne vemo kaj z rezultati. (To je rezultat slabe slave klasičnih laboratorijskih testov.)
Ta hitro testiranje izgleda takole:
- Uporabimo prve tri ali štiri primerne ljudi, ki znajo uporabljati računalnik in surfati po internetu.
- Testiramo v najbližji mirni sobi. Oprema: miza, stol, računalnik, elektrika. Test lahko izpeljemo z minimalnimi pripravami.
- Rezultat: vsak opazovalec pripravi eno stran zapiskov. Razvojna ekipa inženirjev je lahko z rezultati seznanjena že isti dan.
- Testiramo redno skozi celoten proces razvoja.
- Stroški: nekaj deset evrov za prostovoljce in tri ure videotraku (če je potrebno).
Testiranje skozi celoten proces razvoja projekta:
Planiranje
Testiramo obstoječo konkurenco s testi razumevanja in testi ključnih nalog. Iščemo stvari, ki so jim všeč, ki jim niso všeč, kaj je dobro in kaj slabo. Testiramo 1 uporabnika 1 uro.
Grobe skice
Testiramo skice vhodne strani na papirju, imena glavnih kategorij na spletnem mestu in njegove funkcionalnosti. Preizkušamo, ali je bistvo razumljeno in ali je to to kar iščejo. Testiramo 1 - 3 prostovoljce 15-20 minut.
Oblikovanje strani
Testiramo vhodno stran, predlogo drugega nivoja in vsebinskih strani, še vedno na papirju. Preverjamo razumevanje in osnovno navigacijo. Gledamo ali razumejo navigacijo in ali uganejo kje iskati stvari. 1- 3 uporabniki po 15- 20 minut.
Prototip
Testiramo vse kar kar je že narejeno (sproti) v html modelu. Ali je še vedno razumljeno, ali lahko izpolnijo ključne naloge. Spet 1 - 3 prostovoljci, tokrat po tričetrt do ene ure.
Enako testiramo prvo uporabno verzijo.
Nadaljni razvoj
Vsaki nadaljni stran, ki jo spreminjamo ali dodajamo na obstoječe spletno mesto, preverimo na hitro vsaj pri sosedu, ki da prvo oceno.
Poročilo o uporabnosti
Ugotovitve vrednotenja uporabnosti na koncu strnem v obliko krajšega poročila. To je osnova za telefonske konference s projektno skupino (oz. vsemi zainteresiranimi), srečanja in korekture v živo. Te korekture so med seboj različne, bolj ali manj formalne, v večjih ali manjših zasedbah. Na srečanjih odgovarjam na vprašanja in pomagam s predlogi za odpravo uporabnostnih težav.
Dostikrat pride do položaja, ko je razvoj tako intenziven, da za nekaj časa dobim mizo v pisarni in postanem del ekipe s stalno zadolžitvijo. Takrat je vrednotenje manj formalno, zato pa bolj intenzivno in – kar je zelo pomembno – sprotno.
Poročilo je večinoma dovolj obsežno, da omogoča diskusijo s projektno skupino. V primeru, da naročnik potrebuje podrobno poročilo (nekaj, kar se lahko pokaže nadrejenim), je pregled primerno dražji. Pisanje teh debelih špehov je zamudno, hkrati pa le redko pripomore k boljšim rezultatom. Za isto ceno se bolj splača opravljati več rednih pregledov.
Stroški vrednotenja
Pogosto obstaja bojazen pred stroški odpravljanja napak v uporabniškem vmesniku, odkritih pri vrednotenju "praktično gotovega" izdelka.
Zato ugotovljene težave v poročilu ocenim po nujnosti od "usodnih" do "malo škodljivih". Skupaj z naročnikom ocenimo, kdaj in katera popravljanja pridejo na vrsto takoj.
Seveda pa velja: zgodnja testiranja so cenejša in bolj učinkovita.